Delovni podesti

Za naročnika NEK smo v Sipru izdelali projektno dokumentacijo za montažo delovnih podestov in dostopnih lestev na različnih lokacijah, tako v radiološko nadzorovanem območju, med drugimi tudi v reaktorski zgradbi, kakor tudi izven omenjenega območja. Gre predvsem za lokacije, ki niso bile dostopne za vzdrževanje, pregledovanje ali obratovanje.

 
slika_21.gif

Slika: Model podesti - dostop do verižnih dvigal SC101CRN-001 in 002

Projekt izven reaktorske zgradbe ima oznako 530-AB-M, projekt v reaktorski zgradbi je 632-AB-L. Oba sta v varnostni kategoriji Non-Nuclear Safety Related. Podesti so projektirane kot nosilne jeklene konstrukcije z nosilnostjo 5000 N/m2. Ob izdelavi projekta smo upoštevali dva tipa predpisov: ANSI/ASME, predpisi za konstrukcije v reaktorski zgradbi in Euronorm za ostale prostore. Konstrukcije izven raktorske zgradbe so iz črnega jekla kvalitete St42-3, v reaktorski zgradbi pa iz nerjavečega jekla, kvalitete AISI304. Vse konstrukcije so izdelane v zvarjeni in vijačni izvedbi ter pritrjene s sidranjem na obstoječe betonske strukture. Konstrukcije so preračunane na statične in dinamične obremenitve z licenciranim softverjem, vključno s seizmičnimi obremenitvami.

                                                                            Vodja projekta: Mladen Debeljak, univ.dipl.inž.str.

Zamenjava sistema za analizo tehnoloških vod

V sodelovanju s podjetjema SWAN AG iz Švice in Iskra sistemi iz Slovenije, smo v Sipru pripravili projektno dokumentacijo, na kateri je temeljila zamenjava SX vzorčnega panela za spremljanje in vzorčenje parametrov vode na sekundarni strani v Nuklearni elektrarni Krško. V sklopu modifikacije se je modernizirala tudi povezava na procesno informacijski sistem NEK (PIS).

slika_14.jpg
Slika 1: Panel za vzorčenje in analizo vode

TB SX vzorčni panel SX101RCK-001 se je zamenjal zaradi zastarelosti opreme, korodiranih delov ter dodatnih zahtev za spremljanje kemijskih parametrov. Zaradi nezmožnosti dobave rezervnih delov je prihajalo do težav pri vzdrževanju panela. Novi panel je opremljen z analizatorji proizvajalca SWAN, ki so priključeni z digitalno mrežo »Profibus (DP) na SIMATIC AS416. PLC je instaliran na ločeni panel še s preostalo IT opremo – strežnik, I/O enoto, UPS itd. PB mreža ima priključenih skupno 31 analizatorjev za spremljanje kemijskih parametrov na različnih delih elektrarne. Delovanje nadzornega sistema temelji na osnovi SIMATIC PCS7. Dodatno se je zagotovila podatkovna baza, izvedena preko »Modbus« protokola.

slika_15.jpg
Slika 2: Modul za hlajenje vode pred vzorčenjem

Izvedla se je tudi modifikacija obstoječe omare hladilnega sistema, kjer je bila zamenjana vsa procesna in informacijska oprema. Dodatno je bil vgrajen še modul za analizo vsebnosti natrija v vodi.

                                                                              Vodja projekta: Božidar Linke, univ.dipl.inž.el.

TEŠ6 – PGD za črpališče surove vode, pripravo hladilne vode, vzporedno filtracijo in pretakališče, skladišče ter črpališče raztopine amoniaka

Sipro inženiring je sodeloval pri projektiranju 600 MWe bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Izdelal je načrte strojnih inštalacij, tehnologije in strojne opreme ter načrte električnih inštalacij in elektro opreme za sledeče tehnološke sklope:

  •           črpališče surove vode
  •           pripravo tehnološke hladilne vode
  •           vzporedno filtriranje hladilne vode
  •           pretakališče, skladišče in črpališče raztopine amoniaka

Črpališče surove vode se nahaja ob reki Paki. Projektirana kapaciteta novega črpališča za TEŠ6 je 1.500 m3/h. Tehnološka voda se črpa iz Pake, v primeru premajhnega vodostaja pa iz Družmirskega jezera.

V novem črpališču je sledeča oprema:

  •           mehanski zapornici
  •           ventili na dovodu rečne vode
  •           rotacijsko sito kapacitete 1.500 m3/h
  •           črpalki za dovod vode v novo dekarbonizacijo
  •           črpalki za oskrbovanje tehnoloških porabnikov
  •           črpalki za izpiranje rotacijskega sita
  •           črpalki za vračanje vode od izpiranja rotacijskih sit
  •           merilna in elektro regulacijska oprema
  •           električno napajanje in razvod do porabnikov 

 

SLIKA tes

 Slika 1: Reaktor

Priprava tehnološke hladilne vode ima kapaciteto 1.200 m3/h in deluje po postopku dekarbonatizacije z dodajanjem:

  •           apnenega mleka v koncentraciji 8 % (doziranje v reaktor)
  •           železovega trikolorida (4 % FeCl3, doziranje v reaktor)
  •           polielektrolita (doziranje v reaktor)
  •           polielektroliata (doziranje za usedalnikom in pred centrifugo)
  •           stabilizatora trdote (doziranje v cevovod hladilne vode)
  •           bio dispergator (doziranje v cevovod hladilne vode).

Glavne tehnološke komponente postrojenja za dekarbonatizacijo so:

  •           reaktor
  •           usedalnik
  •           bazen dekarbonatizirane vode
  •           bazen očiščene vode
  •           dozirna postaja FeCl3
  •           dozirna postaja polielektrolita 1
  •           dozirna postaja polielektrolita 2
  •           dozirna postaja stabilizatorja trdote
  •           dozirna postaja bio-dispergatorja
  •           dozirna postaja apnenega mleka (dozirni posodi in, črpalki in)
  •           centrifugi 1 in 2
  •           črpalke dekarbonatizirane vode
  •           črpalki vode za izpiranje
  •           črpalki blatne vode
  •           črpalke blatne vode
  •           črpalki očiščene vode
  •           drenažni črpalki
  •           merilna in elektro regulacijska oprema
  •           električno napajanje in razvod do porabnikov

Vzporedna filtracija omogoča filtracijo cca. 5 % hladilne vode skozi peščene filtre. Postrojenje vzporedne filtracije zajema:

  •           peščene filtre
  •           tri obtočne črpalke filtracije (hladilne vode skozi filtre)
  •           dve črpalki za izpiranje filtrov
  •           dve puhali za peščene filtre
  •           črpalka za vračanje vode od izpiranja
  •           pomožne sisteme
  •           merilno in elektro regulacijsko opremo
  •           električno napajanje in razvod do porabnikov

Za potrebe zniževanja dušikovih oksidov v izpustih dimnih plinov je uporabljena čistilna naprava s katalizatorjem (DeNOX reaktor), tako za blok 5, kot tudi za blok 6. Za potrebe katalitične reakcije se za postrojenje dovaja amoniačna voda. Predvidena je uporaba 25 % raztopine amoniaka, od 1500 do 2000 l/h, za  blok 5 približno 45 %, za novi blok 6 pa približno 55 %.

Glavni sklopi postrojenja so:

  •           vagonsko pretakališče (pretakalna ploščad z železniškim tirom, lovilna skleda, nadstrešnica, štiri roke za praznjenje, zaporne armature)
  •           kamionsko pretakališče (pretakalna ploščad z odvodom v lovilni bazen, nadstrešnica, priključek za praznjenje avtocisterne, priključek za praznjenje podzemnega drenažnega rezervoarja, fleksibilni cevovod)
  •           črpališče amoniačne raztopine (linija za praznjenje iz vagonskega ali kamionskega pretakališča, črpališče za napajanje potrošnikov z raztopino amoniaka, drenažni rezervoar 50 m3)
  •           nadzemni dvoplaščni rezervoar 1.000 m3 za skladiščenje amoniačne raztopine s priključki in ostalo opremo
  •           podzemni drenažni rezervoar za izpraznitev posameznih delov postrojenja
  •           merilna in elektro regulacijska oprema
  •           električno napajanje in razvod do porabnikov

Vodja strojno tehnološkega dela: Matjaž Pleteršek, univ.dipl.inž.str.

Vodja elektro dela: mag. Franc Katič, univ.dipl.inž.el.

Ureditev sistema za shranjevanje ostankov gorenja na kotlu K5

Za VIPAP Videm Krško smo izdelali projektno dokumentacijo (projekt PGD in PID) in vodili postopke za pridobitev gradbenega in obratovalnega dovoljenja ter vršili strokovni nadzor sistema za shranjevanje, doziranje, praznjenje in vlaženje ostankov gorenja kotla K5.

Sistem se sestoji iz:

  • silosa za shranjevanje ostankov gorenja,
  • sistema za transport ostankov gorenja od kotla do silosa in polnjenje silosa,
  • sistema za praznjenje in vlaženje ostankov gorenja,
  • električni pogoni, krmiljenje in nadzor delovanja sistema.

Kapaciteta novega silosa je 300 m3, neto kapaciteta (masa) vsebine silosa je do 300 t, bruto masa silosa z jekleno konstrukcijo okoli 320 t, višina jeklene nosilne konstrukcije 10,90 m, površina cca. 25 m2, višina zgornjega roba posode 21 m, elevatorja za polnjenje s cevovodom pa 25 m.

silos.jpg
Slika: Silos

Sistem za transport ostankov gorenja od kotla do silosa in polnjenje silosa se sestoji iz polžnih transporterjev, presipnih jaškov, elevatorja in odpraševalnega sistema.

Sistem za praznjenje silosa in vlaženje je sestavljen iz zapiralnega zasuna, celičnega dozatorja, dvojnega polža in vlažilne naprave.

Električno se pogoni napajajo in krmilijo s kotla K5, predvidena pa je tudi vizualizacija na DTS-u.

                                                                            Vodja projekta: mag. Franc Katič, univ.dipl.inž.el. 

Pasivni sistem za sežig vodika v primeru hude nesreče

Filtrska rešetka v recirkulacijskem bazenu v reaktorski zgradbi

V Sipru smo izdelali projektno dokumentacijo za zamenjavo vsisne rešetke za črpalke v bazenu, ki služi zasilnemu hlajenju zadrževalnega hrama NEK. Naročnika sta bila CCI AG, Winterthur, Švica, Numip d.o.o. Ljubljana pa  je bil izvajalec montaže.

slika_1.jpg

 Slika 1: Podpora

slika_2.jpg

Slika 2: Vzdrževalna odprtina za dostop do rešetk

Modifikacija je izpolnila zahteve USNRC Generic Safety Issue GSI-191. Omenjene zahteve določajo, da se v recirkulacijske bazene vgradijo filtrske rešetke z dovolj veliko površino in velikostjo sita, glede na možne nečistoče in specifično sestavo vode. Gre za specialne filtrske rešetke zgrajene iz perforirane pločevine, katere sestavni material je nerjaveče jeklo. Z uporabo teh rešetk vsisna površina znaša 350 m2. Narejen je tudi hidravlični preračun (NPSH) za obstoječe črpalke in sicer v obratovanju z novo rešetko. Izračunana je mehanska integriteta konstrukcije, glede na obremenitev s strani hidravličnega padca tlaka in seizmičnih sil, kakor je zahtevano za sisteme v NEK. Vgraditev filtrske rešetke v bazen reaktorske zgradbe je bila izvedena v remontu 2007.

                                                                              Vodja projekta: Mladen Debeljak, univ.dipl.inž.str.