Zamenjava sistema hlajenja kritičnih komponent

V skladu z zahtevami naročnika NEK, smo izdelali projektno dokumentacijo za zamenjavo hladilnih enot (chillerji) v CZ sistemu. Ti so namenjeni dobavi hladilne vode za HVAC sistem (Heating, Ventilation and Air-Conditioning System) v glavni kontrolni sobi.

Projekt je rešitev zahteve Montrealskega protokola iz leta 1987, ki v zvezi z zaščito ozonskega plašča opredeljuje, da se freonski hladilniki zamenjajo s sodobnimi ekološkimi mediji. Zaradi tega so izbrane zračne hladilne enote, ki tudi rešijo težavo nabiranja nečistoč v starem hladilnem sistemu, saj je prejšnji sistem uporabljal vodo iz reke Save.

slika_16.jpg

Slika 1: 3D prikaz CZ sistema znotraj CB 

Proizvajalec izbranih hladilnih enot je AAF/McQuay in ima oznako ALS »E« XE 196.2 ST 134. Hladilna enota ima hladilno moč 200 ton, oziroma 700 kW. Vgrajene bodo tri enote. Dve sta na ločenih varnostnih zbiralkah, tretja pa ima možnost priklopa na zbiralki ostalih dveh. V izdelavo projekta je bila vključena tudi izdelava gradbene dokumentacije za seizmične temelje pomožne zgradbe (AB) in tri zaščitne zidove. Narejen je bil načrt in napetostna analiza za konstrukcijo cevovodov z uporabo licencirane programske opreme AUTOPipe. Izdelani so bili seizmični izračuni jeklene konstrukcije ter spremembe električnega napajanje s separacijo varnostnih zbiralk. V sklopu modifikacije električnega dela je bilo tudi avtomatsko krmiljenje in prenapetostna zaščita.

slika_17.jpg

Slika 2: 3D prikaz CZ sistema zunaj CB stavbe

Projekt ima še posebno težo, saj je sistem hlajenja (CZ) v varnostnem razredu (Nucler Safety Related), kar pomeni, da so kriteriji pri takšnem sistemu dosti višji kot pri nevarnostnem razredu. Zaradi omenjenega je tudi izdelava projekta dosti zahtevnejša.

                                                                         Vodja projekta: Mladen Debeljak, univ.dipl.inž.str.

Nadgradnja procesno informacijskega sistema

V sodelovanju s podjetjem ABB Oy iz Finske smo v NEK izvedli zamenjavo procesno informacijskega sistema. Nov sistem je prinesel veliko izboljšav, še posebej na področju kontrole in analize tehnološkega procesa.

Procesno informacijski sistem – PIS je razdeljen na tri nivoje, ki imajo sledeče funkcije:

  • Nivo 1 – zajemanje podatkov
  • Nivo 2 – obdelava podatkov, operaterski vmesnik in programska oprema aplikacije
  • Nivo 3 – vir podatkov za zunanje aplikacije
slika_13.jpg
Slika: PIS kabineti

Glavni razlog za nadgradnjo PIS sistema so:

  • Zastarelost opreme PIS nivo 2, ki je temeljila na VAX/AX računalniških postajah in jo je bilo potrebno zamenjati z novejšo opremo, ki temelji na ALPHA, Open VMS tehnologiji. Slednjo je dosti lažje in ceneje vzdrževati.
  • Naslednji razlog so prehodni (gateway) računalniki na nivoju 1, ki so bili zamenjani z razlogom da se pohitri podpora in povezava z izboljšano opremo nivoja 2.
  • Izboljšava celotnega PIS sistema in razpoložljivosti med prehodnimi pojavi elektrarne.
  • Modernizacija uporabniškega vmesnika PIS nivoja 2.
  • Razširitev kapacitet procesnega informacijskega sistema za sprejemanje in oddajanje procesnih parametrov različnim procesnim računalnikom (razširitev obstoječega nivoja 1 FEP&MUX s podvojenim nivojem 2 FEP&MUX).
  • Omogočen je tudi dostop do PIS nivojev 2 in 3 osebju izven proizvodnje.
  • Nadgrajeni računalniški procesni sistem omogoča operaterjem v glavni komandni sobi dostop do ostalih digitalnih kontrolnih sistemov (zunanjih), ki niso v sklopu procesno računalniškega sistema nuklearne elektrarne.

                                                                            Vodja projekta: Božidar Linke, univ.dipl.inž.el.

Zamenjava in nadgradnja PW - WT sistema priprave vode v NEK

Naloga Sipra pri projektu zamenjave sistema za pripravo tehnološke vode (PW - pretreatment water) je bila izdelava načrtov strojnih in elektro instalacij ter detajlni projekt za implementacijo v okolje jedrske elektrarne Krško. S strani proizvajalca opreme za čiščenje vode (Ionics Italba, Italija) smo prejeli podatke o posameznih modulih, katere smo na podlagi njihovih tehničnih specifikacij povezali v funkcionalno celoto.

slika_9.jpg

 Slika 1: 3D Prikaz cevovoda

slika_10.jpg

 

Gre za zelo kompleksen sistem, ki v pri načrtovanje vključuje veliko število komponent. Za lažjo predstavo lahko povemo, da je sistem čiščenja izveden po določenem vrstnem redu. Voda, ki se zajema iz vodnjaka (reka Sava) ali vodovodnega omrežja občine Krško, se najprej shrani v bazen surove vode, ki je nekakšna predčasna zaloga, iz katere se nato črpa v linije za obdelavo.

 

Slika 2: Modul za mehčanje vode

 

Tam se najprej mehansko očisti s pomočjo mehanskih filtrov, da se odstranijo večje nečistoče. Po mehanskem čiščenju sledi proces odstranjevanja soli s pomočjo reverzne osmoze ter nato še mehčanje vode s pomočjo elektro deionizacije EDI. Na koncu sledi še odstranjevanje plinov s pomočjo dušika. Omenjene module smo povezali v celoto, ki je vodena s pomočjo najnovejše procesne tehnologije in je v celoti avtomatizirana. Vsi prikazi in možnost manipuliranja so izvedeni preko SCADA (Supervisory Control And Data Acquisition). Izvedena je tudi povezava na procesni informacijski sistem elektrarne.

slika_11.gif

 

 

Pri reverzni osmozi gre za proces, v katerem se s pomočjo polprepustne membrane odstranijo soli iz vode.

 

 

                                                                            Slika 3: Membrana reverzne osmoze

slika_12.jpg

 

EDI linija služi za dokončno deionizacijo ali poliranje vode. Iz vode odstranimo več kot 99% raztopljenih soli. Za vzdrževanje potrebnega elektro potenciala na elektrodah imamo recirkulacijski krogotok skozi EDI. Vsaka enota ima svojo recirkulacijsko črpalko. Koncentrat (5% pretoka) pa vodimo nazaj v bazen surove vode.

 

Slika 4: Elektro deionizacija

 

Bistvo projektiranja takšnega sistema je poznavanje posameznih modulov, saj imajo le-ti specifične zahteve pri povezavah. Ključen je celostni pregled nad procesom, ki zajema poznavanje strojništva, elektrotehnike, kemije, standardizacije in zakonodaje. Potrebna so torej specialistična znanja o instrumentaciji, komunikacijah napravah, regulatorjih in drugih elektronskih komponentah.

                                                                      Vodja projekta: Mladen Debeljak, univ.dipl.inž.str.

Nova linija za čiščenje primarne vode iz RWST in SFP

Izdelan je bil projekt na ključ »turn-key«, katerega naročnik je Nuklearna elektrarna Krško. Projekt je vključeval vgradnjo nove procesne linije za filtriranje in čiščenje tehnološke vode s pomočjo ionskih smol. Ta voda prihaja iz bazena za iztrošeno nuklearno gorivo (SFP - Spent Fuel Pit) in rezervoarja z radioaktivno vodo (RWST, Rad-West Storage Tank).

slika_3.jpg

 

 

 

 

 slika_4.jpg

 

 

 

 

 

 Slika 1: 3D Podoba razvoda cevovodov RWST sistema

 

  

 

                                                                                            

 

  Slika 2: 3D Podoba demineralizatorja

slika_5.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika: 3D Podoba filtra

Projekt ima oznako 546-WS-L in je klasificirana kot varnostna komponenta (Nucler Safety Related). Gre za projektno dokumentacijo, nabavo opreme, montažo, testiranje ter usposabljanje ljudi iz NEK za obratovanje in vzdrževanje nove procesne linije s specialno filtrsko rešetko tipa »Johnsonscreen«. V sklopu projekta so bile vgrajene posode, načrtovane s pomočjo programske opreme AD Merkblatt 2000 in certificirane pri TUV certifikacijskemu organu. Cevovodi so konstruirani po ASME B31.1 in ASME Section III Class 3 standardu. Modifikacija bo skrajšala in pospešila čiščenje radioaktivne vode in s tem izboljšala obstoječe procese obdelave radioaktivne vode, tako s strani tehnologije, kakor tudi z vidika povečanja nuklearne varnosti.

                                                                         Vodja projekta: Mladen Debeljak, univ.dipl.inž.str.

TP 110/10 kV Kamenaya Gorka, Kurasovchina, Bretskaya, Zhdanovichi, Suharevo - Minsk - Belorusija

...

TP 110/10 kV Dolginovskaya, Vesnyanka, Petrovschina in Grushevskaya - Minsk - Belorusija

Podjetje Riko iz Ljubljane je po sistemu »ključ v roke« v Minsku v Belorusiji zgradilo  dve novi transformatorski postaji 110/10 kV (Dolginovskaya in Grushevskaya) ter rekonstruiralo dve transformatorski postaji 110/10 kV (Vesnyanka in Petrovschina). Sipro Inženiring je za podjetje Riko izvedel inženirska dela za elektro področje.

Sodelovali smo pri:

  •       postavitvi koncepta: ponudbena faza, faza pogajanj in zagovarjanje koncepta
  •       specifikaciji opreme
  •       procesu naročanja, dobavi testiranj in prevzemanju opreme
  •       pripravi dokumentacije
  •       spremljanju izdelave, montaže in zagonov objekta.

TP 110/10 kV Dolginovskaya in Vesnyanka skupaj sestavljata en LOT, TP 110/10 kV Grushevskaya in Petrovschina pa drugi  LOT.

Postaji istega LOT-a sta locirani nekaj kilometrov narazen in sta med sabo povezani s 110 kV visokonapetostnimi kabli. Vse kabelske povezave, vključno z zemeljskimi in gradbenimi deli so v sklopu navedenih projektov.

Povsem nova transformatorska postaja je TP Dolginovskaya (Slika 1). Sestavljena je iz 110 kV stikališča, transformacije 110/10 kV, 10 kV stikališča, sistemov vodenja, zaščite, meritev in komunikacij ter sistema lastne rabe. 110 kV stikališče je izvedeno v H stiku, z dvema vodnima poljema, dvema transformatorskima poljema in veznim poljem.

Slika 1

Slika 1: TP Dolginovskaya - zunanjost

Transformacija 110/10 kV je zagotovljena z dvema regulacijskima transformatorjema, vsak po 40 MVA. Vsak od transformatorjev ima po dve sekundarni navitji, vsakega z močjo 20 MVA (Slika 2).

Slika 2

Slika 2: Transformator v TP Dolginovskaya

Srednjenapetostno stikališče je sestavljeno iz štirih sekcij, ki skupno vsebujejo 56 enosistemskih 10 kV celic. Srednjenapetostni sistem je ozemljen preko transformatorja in ozemljilnega upora. Vsa oprema je vgrajena v zgradbo. Konfiguracijsko je TP Dolginovskaya podobna še TP Grushevskaya. Navedeni TP se med sabo razlikujeta po parametrih opreme, konfiguraciji 110 kV H stika, številu 10 kV celic in podobno. Obe postaji sta kompletno izvedeni v zgradbah približno kvadratnega tlorisa, dolžine in širine 40 do 45 m (Slika 3). Zgradbe in vsa z njimi povezana gradbena dela so prav tako v sklopu projekta. 

Slika 3

Slika 3: Dolginovskaya – 110 kV stikališče v zgradbi

Pri TP Vesnyanka gre za rekonstrukcijo, ki vsebuje dograditev 110 kV GIS stikališča in dograditev sekundarne opreme za namen napajanja TP Dolginovskaja iz 110 kV dela TP Vesnyanka.

Pri TP Petrovschina gre za rekonstrukcijo kompletnega stikališča 110/10 kV. Tu se poruši celotno staro 110 kV stikališče, ki je izvedeno v zunanji prostozračni izvedbi in se nadomesti z novim 110 kV GIS stikališčem z 20 polji, namestijo se 4 transformatorji 110/10 kV po 40 MVA, vgradi se 8 sekcij 10 kV celic, zamenja se kompletna sekundarna oprema. V sklopu rekonstrukcije je tudi nova zgradba, kjer je nameščena oprema z vsemi inženirskimi in gradbenimi deli, rekonstrukcija na vhodnem delu 110 kV daljnovodov, zamenjava opreme zaščite in komunikacij na drugih koncih daljnovodov, pa še zamenjava optike in nekaj stebrov na obstoječih 110 kV daljnovodih. Dela na TP Petrovschina se izvajajo tako, da je del postaje stalno v pogonu, kot je razvidno s slike 4. Pred pričetkom gradnje objekta je bilo potrebno urediti vsa začasna napajanja preko začasno vgrajene visokonapetostne opreme in začasno položenih 110 kV kablov. 

Slika 4

 Slika 4: Dela na TP Petrovschina

Petrovschina

Slika 5: TP Petrovschina

Rekonstruirana postaja Vesnyanka in nova postaja  Dolginovskaya sta uspešno v obratovanju od poletja 2012, postaji Petrovschina in Grushevskaja pa od poletja 2013.

Vodja projekta: mag. Franc Katič, univ.dipl.inž.el.